Buje

Buje, na/v Bujah (450 m), bujski, Bujani (46 preb.)

Gručasto naselje v dolini reke Reke leži na Studenski rebri, med grapama potokov Rimače in Žermejnice. Nad njim teče železniška proga Pivka-Divača. Dostopno je po cesti iz doline Reke, kjer je prav tako nekaj hiš. Na robu vaškega jedra stoji cerkev sv. Florijana.

Vir: Krajevni leksikon Slovenije, 1995, DZS.

	Vas spada pod občino Pivka. Oddaljenost od najbližjih večjih krajev: Divača - 13 min, Pivka - 15 min, Sežana - 25 min, Il. Bistrica - 25 min, Postojna - 30 min.

Domačini včasih pravimo, da smo doma pod Jurgovskim hribom, skozi katerega je izvrtan 281 m dolg železniški predor med Gornjimi Ležečami in Košano.

'Najbolj drži, da Bujani nismo ne Čiči ne Brkini, smo justo na konfini', tako pravimo domačini.

Naključnega obiskovalca Buj najbolj preseneti peščena lapornata zemlja in terasasto obdelan hrib. Vaščani pravimo, da so včasih imeli več vina kot vode, kajti vsi so se ukvarjali z žlahtno vinsko trto. Največ je bilo portugalke, modre frankije, dolge repke in kastanjice. Slednjih dveh trt niso gojili daleč naokoli. Nekatere domačije so sleherno leto pridelale tudi po več sto hektolitrov izredno dobrega vina. Pa so prišle uši in uničile vinograde. Po drugi svetovni vojni se niso ukvarjajo več z vinsko trto. Sedaj pa bor in drugo drevje zelo hitro zarašča terase, tako da je gozd vse bliže vasi.

Buje ležijo na 450 m nadmorske višine. Stare hiše so gradili tako, kot je narekoval teren. Najstarejše hiše nosijo letnice okrog 1700.

Za Buje so značilna prisojna pobočja, ki so primerna za gojenje sadja: jabolk, hrušk in breskev. Redijo tudi ovce in koze,da se travniki ne zarastejo.

Vas pa je ime dobila baje takole: nekoč so ovčarji oziroma pastirji iz istrskih Buj preko Brkinov gonili ovce past tudi na Kranjsko. Nekateri so se na lepem ustavili in novo vas poimenovali kar po svoji domači vasi. V 15. stoletju, ko so morali možje oditi na eno izmed bitk, iz katere se niso več vrnili, naj bi to zemljišče dal takratni postojnski glavar v upravljanje vdovam.

Na Bujah je med leti 1934 in 1950 delovala pet - razredna osnovna šola in nekoč so imeli tudi svojega župana. Volili so ga vsako drugo leto. Če sta bila slučajno predlagana dva kandidata, so ju poslali lovit rake. Tisti, ki je ujel večjega, je bil izvoljen za župana za dobo dveh let. Če pa je imel večji rak samo ene klešče, je županov mandat trajal le eno leto. Zato Bujanom pravijo tudi 'rakarji'.